Avtor: Sveta

Vročina je bila takšna, da se je zrak tresel nad cesto. Asfalt se je topil, avtobusna postaja sredi ceste je delovala kot privid. Liza se je vračala domov

Jutro je bilo mrzlo. Pršenje, sivo nebo, vonj po mokrem asfaltu. Na vogalu ulice, ob avtobusni postaji, je sedela ženska s škatlo jabolk. Stara plašč, roke ovite v

Trgovina je bila skoraj prazna. Večer, bleda svetloba, vonj po poceni kruhu in mokrih plaščih. Za blagajno — mlada prodajalka, utrujena, razdražena, pripravljena zapreti. V vrsto stopi starka

V šolski jedilnici je bilo vedno glasno. Smeh, pladnji, žvenketanje žlic — običajen opoldanski vrvež. A sredi tega hrupa se je vedno znova zaslišal enak smeh — usmerjen

Ko se je Ben tistega jutra zbudil, je bila hiša nenavadno tiha. Ob njegovi postelji je zevalo prazno mesto, kjer je vedno spal Marley — rjav pes z

Na dvorišču stare hiše je bilo vedno slišati lajež. Podnevi, ponoči, pozimi, poleti — kot da psi nikoli ne utihnejo. Stanovalci so se pritoževali pri občini, policiji, upravniku

Dvorana je bila okrašena z belimi cvetovi, glasba je nežno igrala. Vsi so vstali, ko je vstopil ženin — samozavesten, miren, z izrazom, v katerem je nevesta videla

Dan je bil jasen, skoraj brez vetra. Asfalt se je po dežju svetil, sonce se je odbijalo v lužah. Pri križišču je dišalo po bencinu in svežem kruhu.

Ko je umrla sestra, je Elizabeth vedela, da se bo vse spremenilo. Hiša na obrobju mesta, ki jo je v oporoki dobila njena osemletna nečakinja Claire, se ji

Dež je padal kot zid. Zvok kapelj se je mešal z njegovim kričanjem. Alex je stal na pragu, obraz rdeč od jeze, pesti stisnjene. — Dovolj, Lena! Poberi