Hajdi Korošec je znova pokazala, da je zlobni spletni komentarji ne zlomijo kar tako. Po iskrenem nastopu, v katerem je spregovorila o svojem življenju, so se oglasili tudi ljudje, ki niso želeli slišati njene zgodbe, ampak so jo raje takoj postavili na zatožno klop.
Slovenska javnost Hajdi pozna že dolgo. Njena glasbena pot se je začela zelo zgodaj, v času, ko je veljala za edino pravo otroško zvezdo v Sloveniji. Odraščala je pred očmi občinstva, kar ji je prineslo prepoznavnost, a tudi pritisk, ki je za otroka lahko veliko težji, kot si marsikdo predstavlja.
Do uspeha ni prišla po naključju. Za njeno potjo je bilo veliko dela, ob njej pa so ves čas stali tudi starši. Prav družina ji je dajala oporo, jo spodbujala in ji pomagala skozi obdobje, v katerem je morala kot zelo mlada oseba nositi breme javne pozornosti.
Ko je sedla pred mikrofon v podkastu pri Urši Koser, ni govorila le kot znan obraz. Spregovorila je bolj osebno, o sebi, o izkušnjah in o življenju, ki ga javnost pogosto vidi le od zunaj. Toda prav ta odprtost je nekatere očitno zmotila.
Po podkastu so se začeli neprijetni komentarji. Nekateri so ji očitali, da se smili sama sebi, da igra neko vlogo, da išče pozornost, in ji namenili besede, ki niso imele veliko skupnega z normalno kritiko. Hajdi pa ni izbrala tišine.
Namesto da bi se zapletla v dolg prepir, je odgovorila naravnost. Tistim, ki jo napadajo, je sporočila, da bi bilo bolje, če bi se bolj ukvarjali s svojim življenjem in manj z njenim. Kratko, ostro in dovolj jasno, da je sporočilo zadelo cilj.
S tem je odprla tudi širše vprašanje. Mnenje ima lahko vsak, toda način, kako ga človek pove, razkrije veliko. Svoboda komentiranja ne pomeni, da izgine osnovno spoštovanje. Prav takrat, ko se z nekom ne strinjaš, se najhitreje pokaže, koliko kulture imaš.
Hajdi Korošec je v javnosti že dovolj dolgo, da ve, da je ne bodo vsi podpirali. A tokrat je dala jasno vedeti, da ne bo dovolila, da jo nekaj grdih besed na spletu spremeni v lahkotno tarčo. Odgovorila je brez strahu in pokazala, da zna postaviti mejo, ko ljudje prestopijo predaleč.
