Za Tanja Žagar sta bila zadnja dva leta vse prej kot lahka. Preizkušnje so se vrstile ena za drugo in jo potisnile do roba. A namesto da bi nadaljevala v istem tempu, se je odločila za korak nazaj. Ne zato, ker bi obupala, ampak ker je začutila, da mora ustaviti čas in zadihati.
Obdobje, ki je za njo, ni bilo preprosto. Zdravstvene težave so jo prisilile, da se sooči sama s sabo in z vprašanji, ki jih prej morda ni postavljala. Pot do okrevanja ni bila hitra, niti lahka. A skozi vse to je šla – in prišla ven drugačna.
Danes o življenju govori z drugačno težo. Priznava, da je vedno vedela, kako dragoceno je, a šele zdaj ga zares občuti. Bolj umirjeno. Bolj prisotno. Vsak trenutek ima pomen, ki ga prej ni imel.
Oder ostaja del nje, tega ne skriva. Glasba je še vedno tam. A trenutno ni v ospredju. Na prvo mesto je postavila nekaj drugega – družino. Čas z najbližjimi je postal nekaj, česar ne želi več prelagati ali jemati za samoumevno.
Pred kratkim je delila prizor, ki pove več kot dolgi zapisi. Ob morju, stran od hrupa, v preprostih trenutkih. Otrokom je spekla palačinke in priznala, da imajo tam drugačen okus. Boljši. Morda zaradi okolja. Morda zaradi občutka.
To ni samo oddih. To je zavestna odločitev, da se ustavi. Da si vzame čas po obdobju, ki je pustilo sledi. Zdaj gradi nazaj – mir, ravnovesje in stik s sabo.
In dejstvo, da danes lahko reče, da je dobro, da je zdrava in da se znova smeji… pove vse.
