Tanja Žagar je znova pokazala, da pri njej nič ni napol. Vedno nasmejana, vedno polna energije — a za tem nasmehom se skriva zgodba, ki jo dobro poznajo tisti, ki so jo spremljali v zadnjem obdobju.
Skozi bolezen je šla javno, brez skrivanja. O tem je govorila odkrito, brez olepševanja, saj je želela doseči ljudi, ki se znajdejo v podobnih situacijah. Njene besede niso bile prazne — mnogim je dala občutek, da niso sami, in jim vlila pogum, ko so ga najbolj potrebovali.
Danes je ta težka preizkušnja za njo. Premagala jo je. In prav zato se zdi, da življenje zdaj doživlja drugače, bolj intenzivno, bolj hvaležno. Vsak trenutek šteje.
Tokrat se je oglasila z morja. Brez velikega razkrivanja, brez dolgih zapisov — le preprost, topel pozdrav ob praznikih. V rokah pirhi, okoli nje mir in občutek, da si je vzela čas zase in za tisto, kar res šteje.
Ni šlo le za praznično voščilo. Bil je tih opomnik, kako pomembno je ceniti trenutke, ki jih imamo.
Njena energija ostaja nalezljiva. In prav zato jo ljudje spremljajo — ker verjamejo, da za njenim nasmehom stoji nekaj resničnega.
