Včasih ni treba veliko govoriti, da poveš največ. Bernarda Žarn je s svojo zadnjo objavo znova dokazala, zakaj jo ljudje doživljajo kot iskreno, prizemljeno in življenjsko.
Delila je fotografijo iz prave zimske pravljice. Globok sneg, tišina, bela pokrajina brez motenj. Sredi tega prizora pa ona. Odločna, zbrana, v gibanju. Ne stoji. Ne čaka. Hodi naprej, čeprav je pot očitno zahtevna.
Ob fotografiji je dodala citat iz knjige Maček gre na pot japonske avtorice Hiro Arikawa:
“Ampak za vsako reč ne moreš godrnjati. Sprejmi, kot je, in pojdi naprej, saj nisi več otrok.”
Preprost stavek, a udaren. Brez dramatiziranja. Brez velikih besed. Samo surova resnica, ki jo vsak razume po svoje. Življenje ni vedno prijazno, poti niso vedno zravnane, a izbira je naša. Ostati ali iti naprej.
Fotografija hoje skozi globok sneg nenadoma ni več le lep prizor. Postane simbol. Koraki so težki, tempo počasen, a smer je jasna. Ne obstati. Ne jamrati. Nadaljevati.
Bernarda ni razlagala. Ni pridigala. Samo pokazala je. In včasih je to dovolj.
