Včasih nas lahko ena majhna naprava vrne v otroštvo bolj kot katera koli fotografija. Zame je takšen simbol postal stari kovinski generator, ki so ga nekoč namestili na kolesa, da je prižgal sprednjo luč. Ko sem ga ponovno zagledal, sem se takoj spomnil, kako je nekoč vsak fant sanjal, da bi imel takšno stvar na svojem »železnem konju«.
V našem dvorišču je bil en fant, ki si je ta generator namestil prej kot vsi ostali. Zbrali smo se okoli njegovega kolesa, zadržali dih in čakali, da bo peljal mimo – in žaromet bo zasvetil z jasno svetlobo v temi. Brez baterij, brez žic, samo pedaš – in čarobnost oživi. Gledali smo to z zavistjo in navdušenjem, kot da bi bilo pravo tehnično čudo.
Spominjam se, kako dolgo sem sanjal, da bi si kupil tak generator, da bi tudi sam lahko vozil po večernih ulicah s svetlečo lučjo in se počutil skoraj odraslega, skoraj motorista. Luč iz svetilke se mi je zdela pravi vstop v svet pustolovščin.
Danes so taki generatorji skoraj izginili – nadomestile so jih svetle LED-žarnice in akumulatorji. A zame ta majhen mehanizem ostaja del preteklosti: vonj svobode, hrup koles po asfaltu, nočne vožnje in otroška ponos na svoj »vesoljski« kolesar.
A vi se spominjate teh legendarnih dinamo generatorjev?
