Vročina je bila neznosna. Marija je hodila domov po makadamski cesti, v roki je držala vrečko z živili, na obrazu utrujenost in pot. Dan je bil dolg, poln
Sonce je žgalo, kot bi hotelo požgati vse živo. Reka je bleščala — topla, motna, navidezno mirna. Zrak je trepetal, škržati so žvrgoleli v trsju. Kmet je stal
Sonce je bilo visoko na nebu, zrak je trepetal od vročine. Poletje je bilo v polnem razmahu — lenobno, počasno, gosto kot med. Anna je pristavila čajnik, Marija
Iz stanovanja je stekla pozneje kot običajno. Budilka ni zazvonila, kavni aparat se je zataknil, gumb na plašču pa se ni hotel zapeti. Malenkosti, ki običajno jezijo. A
Paket je stal pri vratih, ko je prišla domov. Brez naslova, brez imena — le njen priimek, napisan otroško roko. Na stopnišču je dišalo po vlagi in starih
Vročina je bila takšna, da je zrak trepetal. Turisti so se počasi sprehajali po poteh, fotografirali, kupovali kokose. Emma je držala telefon v roki in poskušala ujeti signal
Kreda je zarezala po tabli z neprijetnim zvokom. Zrak v razredu je bil težak — vonj po mokrih plaščih, črnilu in strahu. Gospod Hale je spet kričal. Njegov
Svetloba v njegovi kavarni se je prižgala prva — kot da se je zora učila od nje. Noah je prihajal, še preden je mesto oživelo. V notranjosti je
Ko so jo našli, je ležala pod zoglenelo steno stare hiše. Ožgana, tresoča se, z očmi, v katerih ni bilo ničesar razen strahu. Gasilci so mislili, da ne
Jutro se je začelo, kot da se svet rojeva znova. Mesto je dihalo s paro, ki je prihajala iz jaškov, dišalo je po kavi in mokri zemlji po