Zanimivo je vedeti
Anna je ta dan čakala z vznemirjenjem in strahom. Drugi ultrazvok — tisti, ko že vidiš otroka, slišiš srček, izveš, ali je vse v redu. Dolgo je iskala
Tistega jutra se spomnim do najmanjše podrobnosti. Mesto je dihalo po juniju — po lipovem cvetju, bencinu in svežem kruhu iz pekarne na vogalu. Zrak je bil gost
Sonce je žgalo nad vasjo, zrak se je bleščal, stare ograje so bile skoraj bele. Po cesti se je dvigoval zlat prah, rahel in nežen, kot da bi
Jutro je bilo tiho, spokojno. Park se je šele prebujal — nekaj sprehajalcev, šelestenje listja, vonj mokre zemlje. Moški v sivi jakni je stal ob ograji s torbo
Dan se je začel kot vedno. Sončen park, otroški smeh, race pri vodi. Družine na travi, milni mehurčki v zraku, fotografiranje pri fontani. Vse je bilo mirno —
Vsako jutro je hodila po hodniku z vrečko smeti in se posmehnila, ko se je ustavila pri vratih nasproti — pri vratih starega gospoda Ellisa. Živel je sam
Hladen jutranji dan. Mesto je hitelo — avtomobili, hrup, ljudje s kavo v rokah. Pred supermarketom je sedel moški z odejo na ramenih in kartonom: »Pomagajte, kdor more.«
Vročina je bila takšna, da se je zrak tresel nad cesto. Asfalt se je topil, avtobusna postaja sredi ceste je delovala kot privid. Liza se je vračala domov
Jutro je bilo mrzlo. Pršenje, sivo nebo, vonj po mokrem asfaltu. Na vogalu ulice, ob avtobusni postaji, je sedela ženska s škatlo jabolk. Stara plašč, roke ovite v
Trgovina je bila skoraj prazna. Večer, bleda svetloba, vonj po poceni kruhu in mokrih plaščih. Za blagajno — mlada prodajalka, utrujena, razdražena, pripravljena zapreti. V vrsto stopi starka