Na odru je glasna, neposredna in brez zavor. Ko pa se reflektorji ugasnejo, Tina Gorenjak postane nekaj povsem drugega. Tokrat je delila prizor, ki razkriva njen bolj tih, nežen del.
V naravi, daleč od gledaliških desk, je nastala prisrčna fotografija z njenim kužkom. Med sprehodom, brez ličil in brez publike. Samo ona, svež zrak in štirinožna družba, ki ji očitno pomeni ogromno.

S predstavo Ženske brez filtra redno polni dvorane po Sloveniji. Večina terminov je razprodanih, odzivi so močni, energija na odru intenzivna. A Tina dobro ve, da telo in glava potrebujeta tudi pavzo.

Zato prosti čas, ne glede na vreme, najraje preživi zunaj. Narava ji predstavlja ravnotežje. Kontrast odrskemu tempu. In prav v teh trenutkih, ko se umiri, je videti najbolj sproščena.
Fotografija ni velika produkcija. Ni glamurja. Je pa občutek. In ta pove dovolj.