Lea Mederal se rada odpravi v gore in uživa v zimskih radostih, zato ni presenetljivo, da jo je pot znova vodila na smučišče. Tokrat pa je namesto sproščenih spustov doživela nekaj, kar smučarji poznajo predobro in česar si nihče ne želi.
Za isto popoldansko aktivnost se je odločilo ogromno ljudi. Že ob prihodu je bilo jasno, da bo dan drugačen. Dolge vrste, nestrpno prestopanje z noge na nogo in pogled proti žičnici, ki se skoraj ni premikala. Lea je hitro dojela, da bo smučanja precej manj, kot si je predstavljala.
Na smučiščih se to žal pogosto zgodi. Dolgotrajno čakanje na žičnici, nato pa kratek spust v dolino, preden se vse ponovi. Prav to čakanje velja za največjo nočno moro vseh, ki se na sneg odpravijo z željo po gibanju in svobodi.
Kljub vsemu pa izlet zanjo ni bil izgubljen. Lea obožuje naravo in aktivnosti na prostem, zato je tudi v takšnih razmerah znala najti nekaj dobrega. Svež zrak, gorsko okolje in trenutki zunaj so ji očitno pomenili dovolj, da je dan vseeno minil v pozitivnem duhu.
